{:sl}
Zasebna reaktivna letala, ki so bila do nedavnega del statusa voditeljev multinacionalnih korporacij in ekscentričnih milijarderjev, so vse bližje ljudem. In če možnost skupnega lastništva krilatega letala, čeprav bolj ekonomična kot polnopravna lastnina, vseeno zahteva spodobne naložbe in vzdrževanje, je možnost najema prazne noge zasebnega letala videti veliko bolj dostopna. Slednja možnost še bolj zniža stroške možnosti organizacije skupnih letov (načelo ekonomičnosti delitve), ko je letalo na “prosti rami” zakupljeno za več strank z deljenimi stroški. Poleg tega sodobne mobilne in internetne storitve omogočajo tovrstno uporabo zasebnega letala še bolj priročno. Drugi dejavnik rasti letalskih potovanj je bil vstop na trg zelo lahkih zasebnih letal (Very Light Jet, VLJ) za 4 potnike. Cena leta na letalu VLJ je v povprečju za 22% nižja kot pri običajnih poslovnih letalih.
Vse se je začelo sredi prejšnjega stoletja, ko si je opomoglo po uničujoči svetovni vojni, svetovno gospodarstvo je zahtevalo aktivnejše sodelovanje v poslovni skupnosti. Takratna tradicija je zahtevala osebno sodelovanje višjega vodstva pri razpravljanju o pomembnih transakcijah in pogajanjih s partnerji, začeta globalizacija poslovanja pa je hitro povečala interesno področje in skrajšala največji čas interakcije pri odločanju. Glede na to, da takrat niti mobilnih komunikacij niti interneta še ni bilo, je poslovni svet močno potreboval povečanje števila letalskih potovanj, zlasti v zasebnem sektorju zračnega prometa in posledično v središču svetovnega gospodarstva. – v Združenih državah Amerike leta 1964 je nastalo prvo zasebno letalsko podjetje na svetu, upravljanje zračnih prevozov in poslovnega letala Netjets Inc.
Poslovni model podjetja ni bil le nestandarden, temveč je bil prelomna inovacija upravljanja na področju zasebnega letalskega prevoza: dobesedno del določenega letala je bil prodan strankam, odvisno od vrednosti, koliko letalnih ur uporabe letalo in delež v plačilu za njegovo vzdrževanje je odvisno od vrednosti stroškov. Običajno je delež med najmanj 50 in največ 400 urami na leto. Vendar približno 30% stroškov vsakega letala ostane v bilanci stanja družbe Netjets, ki zagotavlja tudi pilote. Ključ do uspeha tega poslovnega modela je dejstvo, da je Netjets Inc. leta 1995 prek svojega večnacionalnega finančnega konglomerata Berkshire Hathaway Inc. v celoti pridobil in še ni prodal enega najbogatejših ljudi na svetu in finančni guru strateških naložb – Warren Buffett. Današnji trg zasebnih letalskih potovanj se hitro razvija in če pred desetimi leti 7 od 10 novih strank Netjets prej ni uporabljalo teh storitev, je zdaj ta številka padla na 3 od 10. Tri četrtine prometa Netjets je v ZDA, toda Evropski trg je tudi prednostno področje za razvoj.
Evropski trg zasebnih čarterjev je po svojem razvoju precej raznolik in če je povprečna starost zakupljenih letal v zadnjih 7 letih narasla s 4,8 na 7,1 leta, Netjets poskuša redno posodabljati svojo floto. Zadnja večja posodobitev je bila leta 2014, ko je Netjets znatno pomladil svojo letalsko floto in v nakup nove letalske opreme (670 letal) vložil več kot 17,6 milijarde USD. Evropska podružnica Netjets ima 500 zaposlenih izkušenih pilotov, ki imajo 85 lastnih in več kot 700 partnerskih letal letno opravi do 46 tisoč letov do 5 tisoč letališč (vključno s tistimi, ki niso dostopna komercialnim letov) v 120 državah po vsem svetu. Kot osnovno središče za umestitev Netjetov v Evropo je bila izbrana Švica, kar je logično, saj od tam poteka petina vseh zasebnih letov Netjets v Evropi, 43,3% pa iz Ženeve.
Kot drugo po francoskem Le Bourgetu (Bourget, Pariz), največjem evropskem središču zasebnega letalstva in nespornem vodji švicarskega zasebnega letalstva (na vsakih 40 komercialnih letov obstajajo 3 zasebna letala), ženevsko letališče sodeluje s takšnim zasebnim zrakom prevozniki kot: Wijet, Jetsmarter, Victor, Privatefly, Air Charter Service, NetJets, LunaJets. Zasebni letalski promet na eni najbolj prometnih evropskih poti (Ženeva-London-Ženeva-Nica) se iz leta v leto nenehno povečuje, poleg tega pa narašča v novih smereh. Tudi pomemben gospodarski upad v kriznem letu 2008, ki je povzročil upočasnitev v zasebni letalski industriji, ni imel pomembnega vpliva na glavne akterje in rast zasebnega letalskega prometa se je hitro nadaljevala. Ta pojav že postavlja velika letališča, kot je Ženeva, skoraj na rob zmogljivosti, v zelo bližnji prihodnosti pa bo administracijo prisilila, da se loti obsežne širitve, ki je zagotovo zelo draga, ali pa del zasebnega letalskega prometa preusmeri na bližnja letališča, ki jih vodijo nejasni izbirni kriteriji. Trenutne razmere lahko znatno poslabša nedavno sprejeta sprememba letalskih predpisov EU, ki omogočajo komercialno obratovanje majhnih zrakoplovov s propelerskim pogonom (prej je to vrsto letal lahko uporabljal le lastnik sam ali na njegove stroške). To bo znatno povečalo ponudbo zasebnih letalskih prevoznikov z letali, kot je švicarski Pilatus, in znatno poslabšalo splošno stanje z zasebnim letalskim prometom.
Na primer, med evropsko konvencijo in razstavo o poslovnem letalstvu (EBACE 2017), letnim letalskim forumom, ki je potekal konec maja v kongresno-razstavnem centru Palexpo (kanton Ženeva), je bila na letališču v Ženevi razstavljena razstava 60 letal. To je znatno zmanjšalo največjo zmogljivost letališča za sprejemanje in pošiljanje letov, zaradi česar so morali letališki organi del prometa (zlasti zasebnega) preusmeriti na najbližja švicarska letališča Lyon ali Chambéry.
Drug, cenejši, a ne vedno cenovno ugoden način letenja z zasebnim letalom je najem “proste rame”. Na prometnih avtocestah Amerike in Evrope praviloma ni težko najti takšnega leta s popustom do 75%, ne samo za zasebne, ampak tudi za čarterske in celo redne lete. Takšne situacije se praviloma pojavijo med večjimi družabnimi dogodki (glasbeni festivali, športna tekmovanja itd.), Ko se zataknjena letala, ki prevažajo navijače in navijači, prisilijo, da se v domače pristanišče vrnejo praktično prazna. Kar zadeva zasebna letala, je mogoče z uporabo storitev skupne rabe znatno zmanjšati stroške zakupa na “prosti rami”, ko so skupni stroški enakomerno razdeljeni med vse potnike leta. Eno vodilnih v tem segmentu je francosko zasebno letalsko taksi podjetje Wijet (Pariz), ki je po lanskem prevzemu britanskega konkurenta, prvega evropskega poslovnega letalskega taksija Blink Ltd., postalo lastnik največjega evropskega letalstva. flote v segmentu VLJ. Wijet načrtuje do leta 2021 povečati svojo floto letal s 15 na 50, ne da bi pri tem izgubil kakovost opravljenih storitev, in glede na letno povečanje dobička, v povprečju s 40% na 50%, ta naloga ni videti tako nepremagljiva.
Naslednji logičen korak v razvoju tega področja je bila ponudba ne le za potnike (prihranek cen vozovnic), temveč tudi za lastnike in upravljavce zasebnih letal (povečanje dobičkonosnosti letov z največjo obremenitvijo “proste rame”) na sistemska raven, ki združuje vse razpoložljive informacije o zasebnih letih po vsem svetu. To idejo je uresničila švicarska zasebna letalska družba LunaJets (Ženevski kanton), njena rešitev vam omogoča, da ne samo najamete zasebnega letala, odletite v zadnjem trenutku (celoten cikel od iskanja do pristanka v samo 60 minutah), ampak tudi prihranite pri cenah vozovnic (storitev JET SHARING), pa tudi z zagotavljanjem rasti donosnosti letalskih prevoznikov z zagotavljanjem širokega trga storitev (podatki o 4,8 tisoč letih po vsem svetu) z dnevnimi posodobitvami na spletni strani in v mobilni napravi aplikacijo. Mimogrede, velikost trga je ena glavnih povezav do uspeha podjetja LunaJets – več udeležencev na trgu je privlačnejše za popotnike, ki iščejo pravi cilj, in več ljudi, ki želijo leteti, več večja je verjetnost polnjenja kabine na praznem ramenu. Vodstvo družbe LunaJets se drži lastne strategije rasti z lastnimi sredstvi, saj je to v skladu s cilji in zmožnostmi podjetja. Že 35 zaposlenih v LunaJetsu od začetka leta zagotavlja “eksplozivno” rast povpraševanja po zasebnem letalskem prevozu za 60%, kar nam omogoča, da ocenimo predvideni obseg prometa za leto 2017 približno 3,5 tisoč letov (leta 2016 je bilo 2,5 tisoč), s povprečnimi stroški vozovnice približno 20 tisoč ameriških dolarjev. Ti prihodki v celoti zagotavljajo širitev na svetovni trg in so podjetju že omogočili, da odpre predstavništva ne le v velikih letalskih vozliščih, kot so London, Pariz in Rim, tudi na regionalnih letališčih: grški Mykonos, španska Ibiza, italijanska Olbia, francoska Palma de Majorque, pa tudi na Poljskem in Madžarskem.
Vir: SWISS-RUS
